Že pred časom sem si v Kinodvoru ogledal koprodukcijski film Želve znajo leteti, ki je prvi film posnet v Iraku po padcu Saddama Husseina. Film opisuje življenje kurdskih beguncev ob iraško turški meji tik pred ameriško invazijo na Irak. Glavni protagonist zgodbe je 13 letni deček Soran, ki je zaradi montaže satelitskih anten bolj poznan pod imenom Satelit. V begunskem taborišču vlada napeto stanje, saj so vsi v pričakovanju invazije. Odrasli zaskrbljeno spremljajo televizijske novice, otroci pa medtem čistijo minska polja in tako služijo denar. V dogajanje se vključi tudi brezroki deček Henkov s svojo sestrico Agrin. Začetni medsebojni spori se kmalu izničijo, Henkova zmožnost napovedovanja prihodnosti postane zelo zaželjena dobrina. Zgodba se konča z vdorom ameriške vojske v Irak.
Film ni tak, da bi se ob njem zabaval, je pa vsekakor vreden ogleda. Zgodba je osredotočena na življenje ljudi in ne na politične zadeve. Dogajanje v filmu je po mojem mnenju kar objektivno in v skladu z resničnostjo. Malo me sicer moti potek dogodkov okoli prihoda Američanov. Kolikor se prav spomnem Turčija ni dovolila invazije s svojega ozemlja. Posledično tudi ameriški konvoji, ki jih vidimo v filmu ne sodijo v filmski prostor in čas.
Za ogled filma bo treba spremljat spored Kinodvora ali se poslužiti česa drugega, slednjega niste izvedeli od mene. 
OCENA 9/10
januar 30, 2007 at 1:29 popoldan
Film, vreden ogleda, se strinjam.
Vsekakor aktivno spodbuja čustva – od sočutja, žalosti in obžalovanja, ki se reflektirana skozi jok vztrajno prepletajo z iskrenim smehom.